RAZVOJNI NAČRT SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE LJUBLJANA

Razvojni načrt ravnateljice mag. Silve Kastelic za obdobje od leta 2017 do 2022.

 

UVOD

Moje vodilo je demokratično vodenje s čim večjim soglasjem vseh zaposlenih in zagovarjam distribuiran način vodenja, pri čemer se mi zdi pomembno ozavestiti vse zaposlene za prevzemanje nalog in odgovornosti ter krepiti odgovornost in avtonomijo učitelja, razrednika, strokovnega kolegija.

V skladu z vizijo in poslanstvom šole bomo z zaposlenimi oblikovali prioritetne cilje, ki jih vsi sprejmemo kot vrednoto in etično ravnanje in ne le kot izvajanje po navodilih.

 

Pri vodenju šole bom na podlagi svojih dosedanjih pedagoških izkušenj v prvi vrsti izpolnjevala naloge in cilje, določene v 2. členu ZOFI, ter čim bolj dosledno opravljala naloge, ki jih kot pristojnosti ravnatelja predpisuje 49. člen ZOFVI. Ob tem pa bom razvijala model vodenja, ki bo usmerjen v človeka, timsko delo in zdravo ravnovesje med doseganjem rezultatov in odnosa do ljudi. Menim, da lahko pri tem ravnatelju pomaga razvojni tim, ki je sestavljen iz strokovnjakov z različnih področij, tj. učiteljev iz različnih strokovnih aktivov.

 

Zavedam se, da si učitelji, dijaki, starši in vsi strokovni delavci želimo ohraniti dobro šolo, v kateri bodo dijaki še naprej pridobivali potrebno znanje in razvijali svoje potenciale ter se pripravljali ne samo za opravljanje poklica temveč tudi za življenje, zato je pomembno razvijati spoštljivo sodelovanje vseh udeležencev v vzgojno-izobraževalnem delu, tj. dijakov–učiteljev–staršev.

 

Pri vodenju zavoda bom dala glavne poudarke na naslednjih področjih:

 

  1. Ohranitev izobraževalnih programov in uvedba novih

 

Prioriteta je prizadevanje za ohranitev kakovostnega izobraževanja tako 4-letnega programa ZN kot 3-letnega BN ter iskanje možnosti za uvedbo novih programov in povezovanja s trgom dela, da z izobraževanjem odgovorimo na potrebe časa. Pri tem vidim glede na potrebe možnost za uvedbo dveh programom oz. modulov, in sicer MONTESSORI ZA STARE in PODOLOGIJA, zato bomo začeli z izobraževanjem učiteljev na teh dveh področjih.

Potrebna bi bila evalvacija obstoječega programa in na podlagi tega načrtovana prenova oz. nadgradnja. V evalvaciji bo potrebno pregledati odprti kurikulum, modularizacijo programov, povezanost splošnega, strokovnega in praktičnega izobraževanja ter predmetnik in vsebine predvsem strokovnih modulov.

V programu izobraževanja odraslih je pomembno, da na podlagi razvojnega načrta še naprej pridobivamo nove programe, predvsem programe poklicnih kvalifikacij in pripravljamo individualne programe z upoštevanjem vseživljenjskega učenja.

 

  1. Povezovanje šole s socialnimi partnerji

 

Sodelovanje šole s socialnimi partnerji je potrebno tako zaradi izvajanja praktičnega pouka in praktičnega usposabljanja v skladu z zakonodajo kot zaradi skupne vizije o tem, kakšen profil zdravstvenega delavca želimo v slovenskem prostoru. V tem smislu je potrebno še okrepiti sodelovanje z zdravstvenimi in socialnimi zavodi tako na področju primarnega zdravstvenega varstva (zdravstveni domovi, Inštitut za varovanje zdravja) kot na področju sekundarnega in terciarnega zdravstvenega varstva (Univerzitetni klinični center, Psihiatrična klinika, Onkološki inštitut, Inšitut za rehabilitacijo, Zavod za transfuzijo krvi, domovi za starejše, zavodi za osebe s telesno okvaro, zavodi za oskrbo na domu …).

Zelo pomembno je tudi sodelovanje z mestom in državo, to je z institucijami, kot so: Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Center za poklicno izobraževanje, Zavod za šolstvo, Državni izpitni center, Mestna občina Ljubljana, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije − Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Dijaška skupnost Slovenije, SVIZ Slovenije … ter sodelovanje z nevladnimi organizacijami, kot so: Rdeči križ Slovenije, območna enota Ljubljana, Društvo za boj proti raku, Društvo Hospic, Društvo za nenasilno komunikacijo, Karitas, Unicef …

 

Šolo določa okolje in tudi šola zaznamuje okolje. Primer dobre prakse povezovanja šole z okoljem, ki ga bomo obnovili, je projekt Z ZNANJEM DO ZDRAVJA, ko smo učitelji z dijaki pripravili raznovrstne dejavnosti za otroke iz vrtcev. Smiselno je enkrat na leto organizirati dogodek za širšo javnost, s katerim svoje »storitve« ponudimo uporabnikom iz okolja, kar deluje povezovalno, saj pri takšnem projektu sodelujejo tako učitelji kot dijaki in lokalna skupnost.

 

 

  1. Okrepiti avtonomijo učitelja in ustvariti podporna okolja za učinkovito poučevanje

 

Vloga učitelja je v procesu vzgoje in izobraževanja izredno pomembna. Poleg osnovnih področjih, ki jih vključujejo kompetence učitelja (učinkovito poučevanje, vseživljenjsko učenje, vodenje in sposobnost dobre komunikacije, preverjanje in ocenjevanje znanja ter širše profesionalne kompetence za boljšo kakovost) vidim, da je potrebno dati poudarek na poučevanju, s katerim bomo pri dijakih razvijali kritično razmišljanje, problemsko učenje, inovativnost, refleksijo in sodelovalno učenje.

Menim, da ima vsak mladostnik v sebi potencial in šola bi mu morala pomagati, da ga razvije – vsak: ne samo tisti, ki imajo status.

Šola je dobro opremljena in v naslednjem obdobju je potrebno dati poudarek na kvalitetnem poučevanju, usposabljanju in motivaciji učiteljev za inovativno ter sodelovalno poučevanje.

 

  • Razvijati sodelovalno kulturo: timsko delo, sodelovalno učenje, medpredmetno povezovanje, hospitacije, mentorstvo študentom pripravnikom, kritično prijateljstvo  

 

Za kakovostno in učinkovito izvajanje pedagoškega poslanstva v sodobnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah niso več dovolj le primerno izobraženi in usposobljeni učitelji kot posamezniki. Sodobne zahteve vsakdanjega življenja, tako na področju šolstva, dela in zasebnega življenja, nakazujejo potrebo po vsebinsko specializiranem, medpredmetno zasnovanem in strateškem znanju. Sodobna spoznanja s področja učenja, poučevanja in vodenja poudarjajo, da je timsko delo kot pristop pri tem učinkovitejši kot individualni, saj tako pri pedagoških delavcih kot pri učencih zagotavlja sinergične učinke procesa učenja v najširšem pomenu. Timsko delo mora udejanjati osnovna načela sodelovalnega učenja, ki se kaže v procesu oblikovanja skupnih ciljev, delitve vlog in nalog, osebne odgovornosti in analize dogajanja.

Družbeno dogajanje od šole zahteva vključujočo pedagogiko, tj. medkulturnost kot osnovno pedagoško-didaktično načelo: vključevanje otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni proces in pomen medkulturnega dialoga. Iskati je potrebno možnosti za upoštevanje večjezičnosti in večkulturnosti. Medkulturnega dialoga ne uresničujemo le skozi hrano in folkloro, ampak predstavljamo tudi kulturne, športne, gospodarske idr. dosežke priseljencev v slovenski družbi. Pri tem se mi zdi izredno pomembno spoznavati vključevanje in izključevanje v odnosih med večinskim prebivalstvom, manjšinami, »begunskimi in drugimi priseljenci« in slovenskimi izseljenci. Pomembno je poznavanje slovenskih manjšin – s primeri dobrih praks torej ponazoriti, kako živeti raznolikost v spoštovanju in sodelovanju, izhajajoč iz ljudi v lokalnem okolju ter nenasilne komunikacije, medkulturnega dialoga in razvoja medkulturne zmožnosti vseh prebivalcev.

 

  • Medpredmetno povezovanje in kritično prijateljstvo

 

Spremljanje pouka bo zagotovo pripomoglo k dvigu kakovosti. Vsak učitelj naj bi se medpredmetno povezoval in bil spremljan (opazovan). Pomembno se mi zdi, da je učitelj mentor študentom z različnih fakultet in pripravnikom, saj na ta način predajamo svoje znanje in pedagoške izkušnje, kar je obojestranska obogatitev.

 

Stalna oblika spremljanja pouka in sodelovanja je priložnost za spremljanje učiteljevega dela in njegovega zanimanja za vzgojo, za spremljanje profesionalnega razvoja, za odkrivanje močnih točk, za podporo pri izobraževanju in strokovnem napredovanju, za pohvalo, nasvet, spodbudo. Veliko možnosti za kvalitetno poučevanje vidim torej v medpredmetnem povezovanju in t. i.  kritičnem prijateljstvu med učitelji.

 

  • Motivacija

 

Potrošniška družba s svojim vodilom »užitek tukaj in sedaj« vpliva tudi na vzgojo in izobraževanje, zato je pomembno razvijati in spodbujati osebno odgovornost mladostnikov.  Pri tem pa ustvarjati ustrezne pogoje za motivacijo dijakov v razredu; pomen učinkovitih povratnih informacij namesto kritike. Učitelj je namreč mladostniku v podporo pri razvoju pozitivne samopodobe in pozitivnem odnosu do šole. Seveda je potrebno skrbeti tudi za vsestransko motivacijo učiteljev, pri čemer se mi zdi pomembno, da imajo tudi učitelji možnost refleksije svojega dela – v tem smislu vidim potrebo po superviziji.

 

  • Človekove pravice, prostovoljstvo, zdrav življenjski slog – šport

 

Prizadevali si bomo za izdelavo strategij za spodbujanje aktivnega demokratičnega državljanstva ter okrepili domovinsko in državljansko vzgojo ter spodbujali prostovoljno-socialno delo in skrbeli za zdrav življenjski slog tako zaposlenih kot dijakov. Pomembno je namreč skrbeti za prepoznavanje značilnih znakov zdravju škodljivega vedenja ter okrepiti strategije za učinkovito preprečevanje le-tega oz. spodbujanje oblikovanja zdravega življenjskega sloga otrok in mladostnikov. To pomeni poznavanje oblik rizičnega in zdravju škodljivega vedenja otrok in mladostnikov: anksioznost, depresivnost, osamljenost, samomorilnost, odvisnosti od drog, alkohola in tobaka, motnje hranjenja in antisocialno vedenje ter spoznavanje dejavnikov, ki spodbujajo rizično oz. nezdravo vedenje: stres, negativna samopodoba, revščina, socialna izključenost. Izoblikovati ustrezne pristope k oblikovanju zdravega življenjskega sloga mladih: spodbujanje socialnega vključevanja mladih, tako v neformalne interakcije z vrstniki in interesne dejavnosti na šoli kot tudi v izvenšolske dejavnosti v lokalni skupnosti, npr. športne in ustvarjalne dejavnosti, prostovoljstvo, mladinska društva, šport … Na razvoj zdrave osebnosti in zdravega življenjskega sloga zelo pozitivno vplivata tako šport kot tudi udejstvovanje pri prostovoljnem in socialnem delu, tako da želimo obe področji (šport in prostovoljstvo) še okrepiti.

Pred nami je tudi izziv soočanja z novodobno obliko zasvojenosti z IKT (splet, računalniške igrice, elektronski mediji …), pri čemer si je potrebno prizadevati za ničelno toleranco do nasilja ter zagotoviti varno učno okolje. Posebno pozornost bo potrebno nameniti pripravi strategij za preprečevanje nasilja in ob primerih dobrih praks dijake ozaveščati o kakovostni uporabi IKT-tehnologije.

 

  • Spoštljiva komunikacija in reševanje konfliktnih situacij

 

Temeljni cilj je krepiti socialne ter komunikacijske kompetence učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, da bi ozavestili svojo pedagoško vlogo v psihosocialnem razvoju otrok in mladostnikov in dejavno soustvarjali spoštljive in sodelovalne interakcije med učenci in učitelji v razredu ter razvijali partnerstvo šole s starši in z lokalno skupnostjo.

Eden izmed prioritetnih ciljev bo spoznavanje učinkovitih komunikacijskih strategij za doseganje učnih in socialnih ciljev pri pouku; spodbujanje dialoga, medsebojnega spoštovanja, sodelovanja in sprejemanja različnosti ter prizadevanje za oblikovanje kakovostnega inkluzivnega učnega okolja oz. inkluzivne klime v razredu, v kateri med učenci in učitelji vlada medsebojno spoštovanje in razumevanje, zaupanje in vzajemna podpora.

 

  1. Sodelovanje šole s starši

 

Sodelovanje šole s starši je pomembno, da si vzajemno prizadevamo za to, da mladostniki osvojijo primerno vedenje, ravnaje in vrednote. Starši imajo več možnosti za sodelovanje s šolo (roditeljski sestanki, govorilne ure, Svet staršev, Svet šole, predavanja za starše …) in pri tem je pomembno, da zaupajo kompetentnim učiteljem in drugim strokovnim organom na šoli, ki ravnajo v skladu z vzgojnim načrtom šole.

Razvili bomo dodatne programe, v katere se bodo lahko starši aktivno vključili; npr. šola za starše, ogled posameznega dela pouka, obisk novoletne prireditve ali dobrodelne tržnice, predavanja za starše. Pomembno se mi zdi, da so starši soustvarjalci vzgojnega procesa in partnerji v pravem pomenu besede – da sodelujemo pri oblikovanju zdrave osebnosti mladostnika.

 

  1. Obšolske dejavnosti

 

Obšolske dejavnosti bodo raznolike in kvalitetne. Zaželeno je, da bi vsak učitelj vodil eno obšolsko dejavnost in da bi bil vsak dijak vključen v vsaj eno obšolsko dejavnost na šoli ali izven nje. Posebej pa izpostavljam naslednje dejavnosti, katerim bomo dali večji poudarek:

  • Mednarodno sodelovanje
  • Strokovne ekskurzije v tujino
  • Prostovoljno-socialno delo
  • Šport za vse

 

 

  1. Finančno poslovanje ter investicijsko vlaganje in vzdrževanje

 

Skrbeli bomo, da bomo vsako poslovno leto zaključili s pozitivnimi rezultati ter gospodarili po načelih dobrega gospodarja. V skladu s Pravilnikom o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ načrtujemo ob zaključku vsakega leta notranjo revizijo zavoda. Področja revidiranja se bodo vsako leto menjala, tako da bomo pregledali in uskladili vsa področja delovanja zavoda.

Prizadevali si bom zagotoviti optimalne prostorske in materialne pogoje za izvajanje

vzgojno-izobraževalnega dela. Skrbeli bomo za redno vzdrževanje in obnovo naše zgradbe, saj hočemo ustvarjati in delati v urejenih prostorih. Posamezne investicije bomo lahko uresničili s tržno dejavnostjo šole in s skrbnim načrtovanjem, gospodarnim obnašanjem in rednim nadzorom stavbe.

 

Kratkoročni večji investicijski cilji:

  • nova fasada
  • nova kuhinja
  • ureditev dveh učilnic za izvajanje programa montessori za stare

 

Šola, ki izobražuje mladostnike za poklic v zdravstvu, ima izredno pomembno poslanstvo tako za zaposlene, dijake kot za širšo družbo, zato si želimo na vseh ravneh in v sodelovanju s socialnimi partnerji prizadevati za kvalitetno izobraževanje ter z izobraževanjem odgovarjati na potrebe v sodobni družbi.

 

mag. Silva Kastelic