Zvonček moj nežni, oj zvonček moj snežni,
kaj mi ob snegu kopnečem sloniš?
Reci, k pokopu ali zimi nadležni
ali k nastopu pomladi zvoniš?
Tvoje svetišče je nizko, ubogo,
kvišku, moj zvonček, iz zimskih tal!
Mnogo krasnejšo bom dal ti nalogo,
lepše zvonišče ti bom izbral.
Pojdi, na prsi se dekletu nasloni,
sneg je v teh prsih in ti si snežen;
tam o srčni pomladi ji zvoni,
cvet ji življenja izvabi na dan!
Simon Gregorčič
Nika Dermota, 2. d
Naše življenje je kot igra narave: preplet romantičnega morskega poletja, idilične zime, božičnega pričakovanja, živalskega veselja – vmes pa so tudi dnevi, ki niso ne praznik ne počitnice.
Nika Žurman, 2. d
Pomlad je že zvabila iz svojih prezimovališč živali. Veverice se prav nič sramežljivo dobesedno nastavljajo fotoaparatu v Tivoliju.
V botaničnem vrtu v Ljubljani pa je pomlad tudi že v polnem zagonu in ponuja našim očem, da se spočijejo v zeleno-pisani lepoti.
Nika Dermota, 2. d
Nekaj drobtinic s cerkniškega pustovanja, ki je več kot uspešno pregnalo zimo in zvabilo na plano zvončke ter podlesk. Pust nas nikoli ne pusti na cedilu, kajti za njim slej ko prej pride pomlad.
Jaka Kučič, 4. d
