Mentorici:
SABINA VUTE KOSEDNAR
SANDRA ŽEŽELJ
PODROČJA AKTIVNOSTI DIJAKOV
- EPAS na šolskem družbenem omrežju
- Sledi evropske kulture v Ljubljani
- Spletna informacijska točka
- Aktivnosti in dogodki z gosti med letom in na dan Evrope
- Drugi dogodki na šoli
- Evropsko državljanstvo in medkulturni dialog
- Nacionalni in evropski dogodki za mlade
- Gledališka predstava ‘Ana Frank’ v Mini Teatru
- EU v filmu
- Prispevki in objave v šolskem časopisu
- Aktualna tematika kot del učnega načrta
EPAS – Šola ambasadorka Evropskega parlamenta 2022-23
Srednja zdravstvena šola Ljubljana tudi letos prevzema vlogo šole ambasadorke, kar pomeni, da dijaki in mentorji ambasadorji Evropskega parlamenta delujemo kot predstavniki življenja v EU na šoli in opravljamo nalogo ozaveščanja o paleti možnosti, ki jih EU ponuja mladim.
“Bodi sam sprememba, ki jo želiš videti v svetu.” (Ghandi)
Cilji:
- ozaveščanje o Evropski uniji in kritično spremljanje aktualnih procesov v Evropi;
- učenje o evropski parlamentarni demokraciji;
- povezovanje mladih in mentorjev preko šolskih, lokalnih in mednarodnih aktivnosti na področjih, kjer mladi vidijo svoje izzive, raziskujejo vlogo Evropske unije v vsakdanjem življenju ter odkrivajo prednosti evropskega državljanstva;
- raziskovanje vloge Evropskega parlamenta in drugih institucij v odločevalskem procesu;
- oblikovanje kritične evropske zavesti in aktivnega državljanstva.
AKTUALNO
ZAKLJUČNA SLOVESNOST EPAS
Projekt EPAS se je za letos zaključil. Slavnostno smo dogodek zaznamovali v Festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani v torek, 20. 6. 2023.
Naše dijakinje in mentorici smo bili povabljeni na oder, kjer smo prejele diplome za uspešno izpeljan projekt. Sama slovesnost je ponudila nekaj za vsakogar. Visoki gostje, Ljudmila Novak, dr. Klemen Grošelj, Igor Mally in dr. Janja Hojnik, so mladim iz prve roke povedali, kaj je EU dosegla ter kakšni so njeni cilji za v prihodnje. Mojca Mavec in Sašo Stare sta dogodek povezovala in nas zabavala z duhovitimi dovtipi. Dijake pa je še posebej navdušil reper Nipke. Po uradnem delu slovesnosti, smo se dijaki in mentorji s cele Slovenije še nekaj časa družili pred Evropsko hišo, kjer je potekal neformalni del ob hrani in pijači.
Za pridobitev naziva Dijak ambasador Evropskega parlamenta smo šole morale, med drugim, s pomočjo mentorjev predelati izobraževalne vsebine o Uniji, njenem ustroju, delovanju in zgodovini, zasnovati in postaviti spletno in/ali fizično informacijsko točko o EU, pripraviti dogodek ob dnevu Evrope in aktivno sodelovati na družbenih omrežjih.
Sklepno dejanje programa z zaključno slovesnostjo Šole ambasadorke Evropskega parlamenta se je odvila v Festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani. Vsem sodelujočim šolam, dijakom in učiteljem, ki so uspešno zaključili program, so podelili plakete in priznanja. Najšoli ambasadorki EP sezone 2022/23, ki je ob laskavem nazivu prejela tudi prenosljiv pokal, sta že drugič zapored Gimnazija Nova Gorica in II. gimnazija Maribor.
Hvala dijakom in sodelavcem, ki ste sodelovali v projektu. V veselje nam je bilo delati in ustvarjati z vami.
KINODVOR ZA ŠOLE AMBASADORKE
KinoDvor je šolam ambasadorkam omogočil brezplačen ogled poljubne projekcije. KinoDvor, ki že vrsto let skrbi za promocijo evropske filmske produkcije, je pet dijakov popeljal v svet pretirane potrošnje in vseprisotnih influencerjev. Ali kot so sami zapisali:
Švedski satirik Ruben Östlund (Višja sila, Kvadrat) svoje strupene bodice tokrat uperi v svet visoke mode in ekonomsko privilegiranih ter ustvari divje zabavno farso, v kateri se razredna hierarhija obrne na glavo in razkrije tržna vrednost lepote. Zlata palma na zadnjem festivalu v Cannesu. Tri nominacije za oskarja: za film, režijo in izvirni scenarij!
Napovednik: Trikotnik žalosti
DAN (ZELENE) EVROPE, 9. MAJ
Na šoli smo tudi letos tradicionalno obeležili dan Evrope – tokrat na temo zelenega prehoda. V posebno veselje in ponos nam je bilo gostiti dr. Lučko Kajfež Bogataj, ki nam je s svojim znanjem, izkušnjami in pronicljivim pogledom na aktualno dogajanje na področju zelenega prehoda, ponudila izjemen vpogled v kompleksnost globalnega dogajanja in pasti zelenega zavajanja.
Na šoli smo za dan Evrope, ki smo ga letos praznovali dan prej kot običajno, 8. maja, pripravili številne dogodke. Dijaki so našo gostjo, dr. Lučki Kajfež Bogataj, popeljali skozi pestro dogajanje na šoli:
UČNA GRADIVA O EU
Vsi dijaki 3. letnikov so v sklopu državljanske vzgoje spoznavali EU – njene inštitucije, področja delovanja in predvsem prednosti, ki jih EU ponuja mladim.
Dandanes, ko živimo v relativnem miru in blaginji, si je težko predstavljati, da je evropska tla pred približno 80 leti zaznamovala morija brez primere. Zato da smo evropski narodi to presegli, smo morali začeti sodelovati in se povezovati. Relativno dolgo obdobje miru v Evropi temelji na skupnih vrednotah, skupni evropski identiteti.
Dijaki se morajo zavedati, da nas z drugimi narodi ne druži le evro, temveč prost pretok ljudi in blaga, izmenjava znanj in informacij, skupna antična misel in kultura ter skupne demokratične vrednote, ki temeljijo na temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah. Vse to je vredno negovati za mirno in uspešno prihodnost evropske podceline.
EVROPSKA KUHINJA
Dijaki so pod mentorstvom dr. Neve Rebolj tudi letos spoznavali slovensko in evropsko kulinariko.
Naši dijaki so pripravili celo paleto evropsko obarvanih jedi, ki so jih nato tudi pojedli oziroma ponudili svojim profesorjem.
LONDON – ŠOLA NA KOLESIH
Dijaki so ves čas pilili svoje znanje angleščine v sproščenih pogovorih z domačini, se učili samostojnosti, odgovornosti in točnosti. Naučili so se manevrirati skozi labirinte velikih letališč in podzemne železnice; prebijati se skozi množico ljudi na Londonskih ulicah in potrpežljivo čakati v vrstah. S prve roke so izkusili, kakšno je življenje v multikulturnem devet milijonskem mestu, kjer je vsakdo drugačen in kjer so vsi ‘tako zelo prijazni’.
Nekaj odzivov dijakov:
”Mislil sem, da te znamenitosti obstajajo samo v učbenikih. Zdaj pa vidim, da je vse to resnično!”
”Tukaj je kot v pravljici. Sploh ne dojemam!”
”Moja babi bi oplela vse te zaraščene zelenice pred vhodnimi vrati.”
”V Londonu še čisto majhni otroci tekoče govorijo angleško!”
”Tukaj so vsi tako prijazni. In vsi ti pomagajo in odstopijo sedež na avtobusu.”
”Nočem domov. Kar tukaj bom ostala.”
ČE BI JAZ ODLOČAL(A) O PRIHODNOSTI ENERGETIKE
Dogodek se je v živo odvil v Šolskem centru Novo mesto ob prisotnosti evropskih poslancev, dr. Milana Brgleza in Franca Bogoviča, strokovnjaka s področja energetike ter dijakov ambasadorjev. Naša šola je tokrat dogodek spremljala preko spleta. Naši dijaki pa so takole razmišljali o energetiki prihodnosti.
Dijaki menimo, da bi morale vse šole v Sloveniji imeti svoje sončne elektrarne. Ker gre za državne ustanove, bi bili lahko prvi med enakimi in postavili zgled za prehod na obnovljive vire energije.
Šole so tudi vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer se kalijo nove generacije. Če smo mladi že zgodaj seznanjeni z novimi tehnologijami, jih vidimo v uporabi in se iz prve roke naučimo, kako delujejo, bomo veliko lažje razumeli njihov pomen za bolj zeleno okolje, njihove prednosti in način delovanja.
V srednjih šolah, sploh tistih bolj tehničnih, bi lahko zeleni viri energije postali tudi učni poligon, kjer bi dijaki pomagali pri montaži, servisu, programiranju in upravljanju le-teh.
Kaj si o energetiki mislijo drugi vrstniki širom Slovenije, si oglejte v posnetku.
PLEČNIKOV DAN
”Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.” (Jože Plečnik)
Vabljeni, da se udeležite brezplačnega Plečnikovega dne, kjer boste med drugim pokukali v veliko čitalnico NUK-a, si ogledali Plečnikovo hišo, risali arhitekturno krajino in se na sploh zabavali v odkrivanju mojstrovin velikega mojstra. Več informacij …
EVROPSKA KULTURNA DEDIŠČINA
“Dnevnik Ane Frank je eno najpomembnejših besedil dvajsetega stoletja,” je o predstavi zapisal njen režiser, Vinko Möderndorfer.
Mini teater je ponovno postregel z gledališko poslastico, ki so si jo tokrat ogledala tri dijakinje četrtega letnika zdravstvene nege. V Ljubljanskem judovskem kulturnem centru smo bili priča zelo aktualni predstavi. Dnevnik Ane Frank je sicer literarno delo iz nekih drugih časov. Pa vendar je v Evropi spet vojna – v Ukrajini, ki ni tako zelo daleč. Möderndorfer pravi, da bi se morali vsi skupaj, predvsem pa mladi, bolj zavedati, da neprestano živimo na robu holokavsta.
OBISK IZ ITALIJE
”Rad se družim s sovrstniki iz drugih držav, ker so to neprecenljive življenjske izkušnje.” – Amer Velič, dijak
Obiskali so nas dijaki srednje tehnične šole iz Italije, ki so prišli na tridnevno strokovno ekskurzijo v Slovenijo. Po obisku Pirana in Bleda so dan preživeli v Ljubljani, kjer smo jim predstavili našo šolo in jih popeljali po starem mestnem jedru. Italijani so naslednjega dne svoj obisk zaključili z ogledom Postojnske jame in Trsta.
DAN EVROPSKIH AVTORJEV
”Ni prijatelja, ki bi bil bolj zvest kot knjiga.” (Ernest Hemingway)
Da bi mlajše generacije spodbudili k branju knjig ter jim pomagali odkriti raznolikost evropske literature ter hkrati ozaveščali mlade, kako pomembne so knjige in kako lahko branje kakovostne literature prispeva k njihovemu celostnemu razvoju, Evropska komisija prvič letos obeležuje dan evropskih avtorjev, in sicer 27. marca.
V ta namen, smo z drugimi letniki zdravstvene nege pri pouku angleščine listali priznanega britanskega avtorja Nicka Hornbyja, natančneje njegov roman Zgodba o fantu (About a Boy). Ker so dandanašnje generacije ne pretirano navdušene nad literaturo, čeprav mladinsko, sem se zadeve lotila nekoliko drugače. Najprej smo si ogledali film, ki je bil posnet po romanu, nato smo se lotili odlomkov iz romana, metafor in medbesedilnosti.
Po ogledu filma, so dijaki preko dela v skupinah analizirali glavne junake, povedali, česa se junaki bojijo, razmišljali o dvojnem pomenu naslova romana, poiskali pesnika, katerega verze neprestano omenjajo v romanu / filmu in razložili metaforo No man is an island entire of itself … Vsaka skupina je izdelala plakat, kamor so nalepili slikovno gradivo, citate iz romana in ga opremili z domiselnimi risbami svojih najljubših prizorov.
Cilji: Dijaki so spoznali priznanega evropske avtorja, spoznali so angleško kulturo in način življenja, razmišljali so o odraščanju in prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja, učili so se o pomenu skupnosti in vzajemnosti ter dobili uvide, pomembne za lastni osebnostni razvoj.
PRIHODNOST ZAPOSLOVANJA
Kaj nas čaka na trgu dela v prihodnosti? Kateri poklici so poklici prihodnosti? Kakšna znanja in kompetence bodo iskali delodajalci? Kako se izogniti temu, da v bodoče mladi postanejo prve žrtve krize na področju zaposlovanja?
O vsem tem so razmišljali dijaki na 3. zaporednem srečanju z naslovom Če bi jaz odločal(a), …, ki ga je tokrat gostila Nova Gorica. Mladi ambasadorji evropskega parlamenta so predstavili predloge o tem, kako urejati področje zaposlovanja na način, ki bi kar najbolj olajšal prehod iz sistema izobraževanja na trg delovne sile in omogočil, da mladi na njem razvijejo vse svoje potenciale. Pobude dijakov sta tokrat komentirala evropska poslanca g. Nemec in ga. Tomc, ter ga. Miloševič Zupančič z Univerze v Ljubljani.
Naši dijaki so pripravili naslednji predlog:
Živimo v času hitre digitalizacije, ko mnogi poklici zgubljajo na pomenu, nekateri kadri pa sploh ne najdejo zaposlitve na svojem področju ali pa so odpuščeni kot tehnološki višek. Tu gre predvsem za delovno silo z nižjo izobrazbo, ki opravlja poklice v tovarnah, rudnikih, skladiščih in podobno. Menimo, da bi država morala finančno podpreti posameznike, ki se želijo prekvalificirati ali dokvalificirati, tako da bi jim leto dni nudila minimalni dohodek. V tem času bi posamezniki lahko obiskovali predavanja, tečaje ali opravljal izpite za licence, ki jih potrebujejo za drugo delovno mesto ali napredovanje znotraj obstoječega delovnega mesta.
EU V FILMU
Kupe št. 6 nas je popeljal v daljno Rusijo, kjer sta glavna junaka, finska študentka arheologije in ruski priložnostni delavec, iskala starodavne petroglife in poleg čudovitih skalnih poslikav našla predvsem človeško bližino – morda celo ljubezen.
Tri dijakinje drugih letnikov so si sredi marca ogledala evropsko koprodukcijo, film z naslovom Kupe št 6, ki je v Cannesu prejel veliko nagrado žirije. Namen ogleda je bil dijakinjam približati evropsko filmsko ustvarjanje in jim hkrati ponuditi nekoliko drugačno filmsko izkušnjo. Obisk Kinadvora je lepa in dragocena izkušnja, ki si jo privošči le malo mladih, zato je prav, da tovrstne izbrane filmske vsebine ponudimo v sklopu evropskih projektov.
Film, ki obravnava predvsem tematiko medkulturnih in jezikovnih pregrad ter kompleksnosti medčloveških odnosov, je dijakinje spodbudil k razmišljanju o samoti, osamljenosti, prijateljstvu, ljubezni in zaupanju. Kupe št. 6 je krasen primer tega, kakšnih presežkov je zmožna evropska filmska produkcija, ki v primerjavi s populistično ameriško sploh nima prave konkurence.
OBISK S FINSKE
Le malo izkušenj tako zaznamuje učitelje in dijake, kot izmenjave. Ne gre le za spoznavanje drugih kultur in navad, temveč tudi za osebnostno rast, širjenje obzorij in razumevanje pomena mednarodne komponente v izobraževalnem sistemu.
Obisk s Finske
Začetek marca sta nas obiskali dve učiteljici s Finske, ki sta spremljali dijake na delovni praksi v Sloveniji. Ena od njiju je bila v Ljubljani že tretjič – in še vedno se rada vrača – druga prvič. Na nekoliko turoben dan smo jih popeljali na vodeni ogled Ljubljane v režiji dveh dijakinj drugega letnika zdravstvene nege, Nane in Katjuše. Dijakinji sta udeleženki angleškega tabora, kjer so pred meseci izdelali kartice za turistični ogled Ljubljane, zato sta punci prevzeli vlogo turističnega vodiča in naši gosti s Finske popeljali po Ljubljani. Med ogledom smo seveda tudi poklepetali in izmenjali neprecenljive izkušnje o delu in življenju v obeh državah.
”Naše druženje je potekalo povsem sproščeno, tako je začetna trema skoraj povsem izginila. Kljub smoli z vremenom mislim, da sva uspeli predstaviti ljubljanske znamenitosti povsem na preprost in zanimiv način. Profesorici sta se izkazali kot odlični poslušalki in vse skupaj smo nekaj odnesle od ponedeljkovega srečanja. Mislim da je to tisto, kar na koncu zares šteje.”
Nana Alič, dijakinja
”Izkušnja je nepozabna. V to delo smo vložili kar nekaj truda in mislim, da se je izplačalo. Na ogledu po Ljubljani smo zelo uživali, prav tako smo pa tudi mi sami izvedeli kar nekaj novega o ljubljanskih znamenitostih.”
Katjuša Ščavničar, dijakinja
AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO
V času od 30. septembra do 6. novembra 2022 je potekal veliki mednarodni dogodek z naslovom “Čas se izTEKa – podnebni tek” (Running Out of Time), z namenom ukrepati proti podnebnim spremembam ter za ohranjanje biotske pestrosti in naravnih virov.
V okviru podnebnega teka je konec septembra v Glasgowu na Škotskem začela svojo pot podnebna štafeta s podnebnimi sporočili mladih in jo zaključila 6. novembra 2022 v Sharm El Sheiku v Egiptu na Podnebni konferenci COP27. Podnebna štafeta je potovala skozi 18 držav (7767 km) na okolju prijazen način – tek, kolesarjenje, jadranje in bila podprta z različnimi spremljajočimi dogodki – podnebnimi akcijami.
Podnebni štafeti se je priključila tudi Slovenija in naša šola.
Ob tej priložnosti smo v četrtek, 20. 10. 2022 na šoli in v njeni okolici organizirali simbolični štafetni tek z dijaki in sodelavci. Z dijaki smo izdelali štafetno palico iz naravnih materialov in jo uporabili kot podnebno sporočilo. V gozdu smo nabrali veje in palico, iz odpadnega papirja smo oblikovali Zemljo in Sonce. Sta vsak na svoji strani palice. Sonce s svojo živo rumeno barvo Zemljo segreva, vendar naša Zemlja je zavarovana – varujejo jo mlade vejice, ki predstavljajo dijake naše šole, ki bodo poskrbeli, da bo naša Zemlja kot v nekakšnem gnezdu varna pred katastrofami.
Vsak izmed nas, ki je pospremil štafetno palico na njeni poti, je prispeval svoj glas za lepši jutri.
Naši dijaki so dokazali, da si želijo doživljati naravo v vsej njeni pestrosti in lepoti. Kajti vsak izmed nas ima možnost spreminjati svet na bolje. Ker naše misli lahko postanejo dejanja.
Ida Tarman Šmit, prof.
MEDKULTURNI DIALOG
”Ničesar v življenju se nam ni treba bati; zgolj razumeti moramo.”
(Marie Curie)
Pri urah angleščine smo v drugih letnikih zdravstvene nege odprli debato o strpnosti in medkulturnem dialogu. Preko izkustvenega in teoretičnega učenja so se dijaki preizkusili v različnih življenjskih vlogah in na lastni koži izkusili, kaj pomeni biti del neke interesne skupine, kako delujejo stereotipi in kako je biti diskriminiran na osnovi rasne pripadnosti. Dijaki so vedno znova prišli do zaključka, da ne smemo ljudi opredeljevati zgolj po videzu, temveč se moramo pogovarjati, spoznavati in razumeti – to je ključ do strpne družbe.
”Všeč mi je bilo, da sem lahko izrazil svoja razmišljanja o boju proti rasizmu.”
”Naučil sem se nekaj pomembnega, kar bom lahko uporabil v resničnem življenju.”
”Vesela sem, da smo načeli tako pomembne teme, ki dvigujejo raven ozaveščenosti.”
”Všeč mi je bilo interaktivno delo.”
”Všeč mi je bilo, da smo se učili o stvareh, ki so resnične. Učna snov je bila smiselna, za razliko od mnogih drugih stvari, ki se jih učimo v šoli.”
”Najbolj sem si zapomnil posnetek o boksarju Muhammadu Aliju.”
ODKRIJ EU
Skupna načela in vrednote, ki so temelj življenja v EU, so svoboda, demokracija, enakost in pravna država, spodbujanje miru in stabilnosti.
Države Evropske unije
Leta 1951 je šest držav (Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska) ustanovilo Evropsko skupnost za premog in jeklo. Leta 1958 se je preimenovala v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in leta 1993 v Evropsko unijo.
Sčasoma se je prvotnim šestim državam pridružilo še 22 držav.
Združeno kraljestvo je 1. februarja 2020 izstopilo iz EU.
EU trenutno šteje 27 držav članic in ima 24 uradnih jezikov.
Izobraževanje
Države EU namenjajo izobraževanju različno velika finančna sredstva. Študentske izmenjave v EU potekajo prek programa Erasmus, ki je med letoma 2014 in 2020 omogočil študij in usposabljanje na tujem več kot 4 milijonom oseb.
Prostovoljstvo
Za evropske in mednarodne projekte je na voljo več možnosti za prostovoljsko delo. Oglejte si jih.
Institucije EU
- Evropski parlament
- Evropski svet
- Svet Evropske unije
- Evropska komisija
- Sodišče Evropske unije
- Evropska centralna banka (ECB)
- Evropsko računsko sodišče
- Evropska služba za zunanje delovanje
- Evropski ekonomsko-socialni odbor
- Evropski odbor regij
- Evropska investicijska banka (EIB)
- Evropski varuh človekovih pravic
- Evropski nadzornik za varstvo podatkov
- Evropski odbor za varstvo podatkov
TE ZANIMAJO IZMENJAVE?
Izkoristi možnosti, ki ti jih ponuja EU. Prijavi se na izmenjavo!
PUD lahko dijaki zaključnih letnikov opravljate tudi v tujini, in sicer s pomočjo sredstev iz programa Erasmus+. Do prijave ste upravičeni dijaki 4. letnika ZN, 3. letnika BN in 5. letnika ZN (PTI).
Z delovno prakso v tujini lahko dijaki izpopolnite svoje znanje, spretnosti in kompetence, ki jih iščejo delodajalci.
”Eden od namenov programa Erasmus+ je dijakom omogočiti izvajanje prakse v tujini, hkrati pa dijakom daje možnost, da spoznajo drugo kulturo. Nekateri še niso nikoli potovali z letalom, zato se pri tem naučijo kako se znajti med različnimi transferi in na splošno postanejo bolj iznajdljivi in samostojni. Dobro je, da jih na začetku spremljevalec usmerja in ostane v kontaktu z njimi tudi potem, ko ostanejo sami. S tem jim damo občutek varnosti.”
Aleksandra Soršak, pomočnica ravnateljice
”Izmenjava je bila odlična preizkušnja samostojnosti, ker se je bilo treba znajti v različnih situacijah.” – Katarina Souidi, dijakinja
”Moja izkušnja z Erasmusom v Španiji mi ni dala zgolj veliko znanja ter splošne razgledanosti, temveč tudi samozavesti. To je super priložnost, da stopiš izven svoje cone udobja in doživiš nekaj nepozabnega.” – Veronika Ličer, dijakinja
RAZPRAVA V EVROPSKI HIŠI – Če bi jaz odločal(a) o izobraževanju v prihodnosti …
Dijakinje 4. g (Tinkara Lavrič, Neja Gorenčič, Blažka Demšar) in 2. e razreda (Marjeta Rakar, Katjuša Ščavničar, Klara Debevec, Nana Alič, Ema Strle) so v petek, 24. 2. 2023, zastopale šolo v projektu EPAS pod vodstvom mentoric Sabine Vute Kosednar in Sandre Žeželj.
V Hiši Evropske unije so na srednješolskem soočenju s pomembnimi odločevalci podale svoje predloge za izzive, ki nas čakajo v izobraževanju prihodnosti. Ves mesec so pilile svoje zamisli, kresale mnenja in na koncu oblikovale predlog, ki je požel pozitivne kritike prisotnih evropskih poslancev in predstavnika Ministrstva za šolstvo.
Predlog, ki so ga spisale dijakinje, najdete v TUKAJ, prav tako nekaj fotografij z dogodka in POSNETEK celotne razprave.
ŠOLA AMBASADORKA EVROPSKEGA PARLAMENTA – Če bi jaz odločal(a) o zeleni prihodnosti …
Zelena prihodnost in boj proti globalnemu segrevanju
Mladi ambasadorji EU so pričeli s serijo razprav o zeleni prihodnosti, kjer dijaki pripravijo konkretne predloge za dvig kvalitete življenja v državah članicah. Projekt je namenjen predvsem dvigovanju zavedanja mladih o Evropi in evropski parlamentarni demokraciji ter aktivnemu državljanstvu.
V petek, 20. 1., smo se tudi na naši šoli priključili debati o globalnih spremembah – tokrat preko spleta. Tema je bila ‘Zelena prihodnost in boj proti globalnemu segrevanju’. Razprava je potekala v Mariboru, predloge dijakov pa so tokrat pokomentirali evropska poslanca, ga. Ljudmila Novak in g. Klemen Grošelj, ter ambasadorka Evropskega pakta, ga. Katarina Trstenjak.
 |
 |
 |
 |
    |
