DAN EVROPSKIH AVTORJEV

Ni prijatelja, ki bi bil bolj zvest kot knjiga.” (Ernest Hemingway)

Da bi mlajše generacije spodbudili k branju knjig ter jim pomagali odkriti raznolikost evropske literature ter hkrati ozaveščali mlade, kako pomembne so knjige in kako lahko branje kakovostne literature prispeva k njihovemu celostnemu razvoju, Evropska komisija prvič letos obeležuje dan evropskih avtorjev, in sicer 27. marca.

V ta namen, smo z drugimi letniki zdravstvene nege pri pouku angleščine listali priznanega britanskega avtorja Nicka Hornbyja, natančneje njegov roman Zgodba o fantu (About a Boy). Ker so dandanašnje generacije ne pretirano navdušene nad literaturo, čeprav mladinsko, sem se zadeve lotila nekoliko drugače. Najprej smo si ogledali film, ki je bil posnet po romanu, nato smo se lotili odlomkov iz romana, metafor in medbesedilnosti.

Po ogledu filma, so dijaki preko dela v skupinah analizirali glavne junake, povedali, česa se junaki bojijo, razmišljali o dvojnem pomenu naslova romana, poiskali pesnika, katerega verze neprestano omenjajo v romanu / filmu in razložili metaforo No man is an island entire of itself … Vsaka skupina je izdelala plakat, kamor so nalepili slikovno gradivo, citate iz romana in ga opremili z domiselnimi risbami svojih najljubših prizorov.

Cilji: Dijaki so spoznali priznanega evropske avtorja, spoznali so angleško kulturo in način življenja, razmišljali so o odraščanju in prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja, učili so se o pomenu skupnosti in vzajemnosti ter dobili uvide, pomembne za lastni osebnostni razvoj.

SREBRNO CANKARJEVO PRIZNANJE

Dijakinji Lari Osolnik iz 3. K in dijakinji Kaji Petrič iz 1. C čestitamo za sijajen uspeh, ki sta ga dosegli na državnem tekmovanju s področja slovenščine.

Obe sta osvojili SREBRNO Cankarjevo priznanje!

RAZISKOVALNE NALOGE

Na 36. srečanju mladih raziskovalcev „Zaupajmo v lastno ustvarjalnost 2023“, so Nana Alič, Leonita Balagić in Ema Strle odlično predstavile raziskovalno nalogo.

Čestitamo!

Nana Alič, Leonita Balagić in Ema Strle

PRIHODNOST ZAPOSLOVANJA

Kaj nas čaka na trgu dela v prihodnosti? Kateri poklici so poklici prihodnosti? Kakšna znanja in kompetence bodo iskali delodajalci? Kako se izogniti temu, da v bodoče mladi postanejo prve žrtve krize na področju zaposlovanja?

O vsem tem so razmišljali dijaki na 3. zaporednem srečanju z naslovom Če bi jaz odločal(a), …, ki ga je tokrat gostila Nova Gorica. Mladi ambasadorji evropskega parlamenta so predstavili predloge o tem, kako urejati področje zaposlovanja na način, ki bi kar najbolj olajšal prehod iz sistema izobraževanja na trg delovne sile in omogočil, da mladi na njem razvijejo vse svoje potenciale. Pobude dijakov sta tokrat komentirala evropska poslanca g. Nemec in ga. Tomc, ter ga. Miloševič Zupančič z Univerze v Ljubljani.

Naši dijaki so pripravili naslednji predlog:

Živimo v času hitre digitalizacije, ko mnogi poklici zgubljajo na pomenu, nekateri kadri pa sploh ne najdejo zaposlitve na svojem področju ali pa so odpuščeni kot tehnološki višek. Tu gre predvsem za delovno silo z nižjo izobrazbo, ki opravlja poklice v tovarnah, rudnikih, skladiščih in podobno. Menimo, da bi država morala finančno podpreti posameznike, ki se želijo prekvalificirati ali dokvalificirati, tako da bi jim leto dni nudila minimalni dohodek. V tem času bi posamezniki lahko obiskovali predavanja, tečaje ali opravljal izpite za licence, ki jih potrebujejo za drugo delovno mesto ali napredovanje znotraj obstoječega delovnega mesta.

EU V FILMU

Kupe št. 6 nas je popeljal v daljno Rusijo, kjer sta glavna junaka, finska študentka arheologije in ruski priložnostni delavec, iskala starodavne petroglife in poleg čudovitih skalnih poslikav našla predvsem človeško bližino – morda celo ljubezen.

Tri dijakinje drugih letnikov so si sredi marca ogledala evropsko koprodukcijo, film z naslovom Kupe št 6, ki je v Cannesu prejel veliko nagrado žirije. Namen ogleda je bil dijakinjam približati evropsko filmsko ustvarjanje in jim hkrati ponuditi nekoliko drugačno filmsko izkušnjo. Obisk Kinadvora je lepa in dragocena izkušnja, ki si jo privošči le malo mladih, zato je prav, da tovrstne izbrane filmske vsebine ponudimo v sklopu evropskih projektov.

Film, ki obravnava predvsem tematiko medkulturnih in jezikovnih pregrad ter kompleksnosti medčloveških odnosov, je dijakinje spodbudil k razmišljanju o samoti, osamljenosti, prijateljstvu, ljubezni in zaupanju. Kupe št. 6 je krasen primer tega, kakšnih presežkov je zmožna evropska filmska produkcija, ki v primerjavi s populistično ameriško sploh nima prave konkurence.

 

 

Dostopnost